RE:ABCD

Kaj je RE:ABCD?

RE:ABCD je metoda za načrtovanje učnih aktivnosti, premišljeno prenovo sklopov in celostno posodabljanje visokošolskih predmetov. Nastala je zaradi potrebe po bolj usklajenem načrtovanju visokošolskega procesa, kjer učitelj dejavnosti ne izbira naključno ali glede na privlačnosti orodij, temveč izhaja iz učnih ciljev in dokazov o učenju.

Metoda povezuje:

učne aktivnosti in učne tipe,
učne cilje in možne oblike končnega rezultata,
smiselno uporabo IKT (SAMR) in umetne inteligence (AIAS),
evalvacijo in refleksijo ter
trajnostni razvoj

v pregleden in ponovljiv načrt učnega procesa, ki podpira aktivno, sodelovalno in na študenta osredinjeno učenje.

Ime metode poudarja štiri ključne poudarke: Aktivno delo študentov, pREmišljeno uporabo digitalnih in kombiniranih oblik učenja, Sodelovanje ter Načrtovanje (Reimagined Active Blended Collaborative teaching and learning Design).

Uporaba metode RE:ABCD pri načrtovanju učnega procesa

Komu je metoda namenjena?

Namenjena je pedagogom, ki želijo premišljeno načrtovati ali prenoviti izvedbo predmeta, del predmeta ali posamezno učno aktivnost.

Zakaj je metoda uporabna?

Izdelane kartice aktivnosti omogočajo hitro izbiro dejavnosti, primerjavo učnih tipov, razmislek o tehnologiji in UI ter pripravo načrta posodobitve, ki ga je v tej aplikaciji mogoče enostavno shraniti, izvoziti in deliti.

Šest učnih tipov

Vsaka učna kartica spada v enega izmed spodnjih učnih tipov, ki načrtovalcu pomagajo opisati in uravnotežiti učne dejavnosti tako, da predmet ne obstane le pri pridobivanju znanja, ampak vključuje tudi aktivne oblike učenja (raziskovanje, razpravo, vajo, ustvarjanje, sodelovanje). S tem se zagotovi bogata in raznolika učna izkušnja.

Pridobivanje znanja

Branje literature, poslušanje predavanj, predstavitev, podkastov, ogled gradiv, videoposnetkov, demonstracij, animacij, strukturirano srečanje z novo vsebino, povezovanje novih informacij z obstoječim znanjem.

Sodelovanje

Soustvarjanje izdelkov, aktivno sodelovanje v parih in skupinah, izmenjava idej, argumentov, skupna razlaga, primerjava različnih pristopov, deljenje odgovornosti, podajanje in prejemanje povratnih informacij.

Razprava

Argumentiranje in zagovarjanje stališč, aktivnost poslušanje, postavljanje vprašanj, odzivanje na vprašanja in drugačne perspektive, prepoznavanje protiargumentov, oblikovanje in primerjanje stališč, refleksija.

Raziskovanje

Iskanje, zbiranje, primerjanje, analiziranje in kritično vrednotenje podatkov, informacij, besedil, virov, primerov ali problemov, primerjanje različnih pogledov, oblikovanje zaključkov.

Vaja

Utrjevanje znanja, postopkov in spretnosti, reševanje nalog, sprejemanje odločitev v varnem okolju, izboljševanje znanja na podlagi povratnih informacij, prenos znanja v prakso, samostojno preverjanje napredka.

Ustvarjanje

Izdelava izdelka, rešitve, predstavitve, prototipa ali drugega učnega rezultata, načrtovanje in oblikovanje rešitev za probleme, razvijanje idej v končne produkte, iterativno izboljševanje izdelkov, refleksija procesa ustvarjanja.

Kako vam kartice v metodi RE:ABCD lahko pomagajo?

Sprednja stran kartice RE:ABCD — Sprednja stran kartice

Front side of a RE:ABCD card — Sprednja stran kartice

Zadnja stran kartice RE:ABCD — Zadnja stran kartice

Back side of a RE:ABCD card — Zadnja stran kartice

Potek aktivnosti s poudarkom na razvoju različnih miselnih procesov

Vsaka aktivnost v metodi RE:ABCD ima predstavljen možen potek aktivnosti s poudarjenimi glagoli, ki nakazujejo na različne ravni mišljenja, ki jih lahko spodbujamo pri študentih. Ravni smo temeljili na revidirani Bloomovi taksonomiji, ki opisuje šest ravni: pomnjenje, razumevanje, uporabljanje, analiziranje, vrednotenje in ustvarjanje.

Tehnologija ni izhodišče, ampak podpora učenju

Ob posamezni aktivnosti pedagoga spodbudimo tudi k razmisleku glede uporabe in vloge IKT v učnem procesu. Pedagog se za vsako aktivnost odloči, ali bo uporabil IKT, ali bo IKT nadomestila obstoječe prakse, jih nadgradila, preoblikovala ali jim omogočila izvedbo aktivnosti, kot jih brez IKT ne bi bilo mogoče izvesti. S stopnjami od zamenjave (S) do redefinicije (R) smo pri opisih zasledovali SAMR model.

Ravni uporabe UI

Dandanes se nas večina ukvarja z vprašanjem, ali, kako in kdaj izvedbo aktivnosti podpreti z uporabo umetne inteligence. Za posamezno aktivnost smo pripravili pregled možnih ravni uporabe UI od 0 do 4. Te nam pomagajo določiti, ali aktivnost poteka brez UI, z njeno omejeno podporo ali z bolj poglobljeno, kritično in ustvarjalno uporabo. Namen ravni ni spodbujanje uporabe UI "za vsako ceno", temveč bolj jasno odločanje, kdaj je UI smiselna in kdaj jo je potrebno omejiti.

Cilji trajnostnega razvoja (CTR)

Cilji trajnostnega razvoja (CTR) predstavljajo globalni okvir za oblikovanje bolj pravične, vključujoče in trajnostne družbe. Aktivnosti v metodi RE:ABCD pedagogom pomagajo, da skozi sodelovanje, raziskovanje, kritično mišljenje, uporabo digitalnih tehnologij in reševanje avtentičnih problemov pri študentih razvijajo kompetence, povezane z različnimi cilji trajnostnega razvoja.

Kako uporabljati aplikacijo

Opišite kontekst predmeta ali aktivnosti.
Zapišite osnovne podatke o predmetu, študentih, ciljih in izvedbi.
Pripravite delovno površino.
Določite, kateri del učnega procesa načrtujete: predmet, sklop, srečanje ali posamezno aktivnost.
Poiščite ustrezne kartice.
Kartice lahko pregledujete po učnem tipu, namenu, trajanju, zahtevnosti, uporabi IKT, uporabi UI in drugih merilih.
Izbrane aktivnosti prilagodite svojemu kontekstu.
Premislite, kako bi aktivnost izvedli s svojimi študenti, v svojem predmetu in z razpoložljivimi pogoji.
Sestavite načrt.
Kartice razporedite v smiselno zaporedje in preverite, ali načrt podpira zastavljene učne cilje.
Preglejte povzetek in izvozite načrt.
Na koncu preverite strukturo načrta, razmerje med učnimi tipi, uporabo tehnologije in predvidene učne rezultate.

V kratkem boste na tem mestu videli videoposnetek s prikazom ključnih korakov uporabe metode RE:ABCD.

Avtorice metode in gradiv

Metodo RE:ABCD in aplikacijo za načrtovanje pouka so razvile sodelavke Centra UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu (Center Digitalna UL).

Avtorice metode, aplikacije in gradiv:

Sanja Jedrinović Čufer
Mateja Bevčič
Eva Kern Nanut
Eva Škraba
Maja Kosmač

Metoda se razvija in preizkuša v okviru podpornih aktivnosti za visokošolske učitelje Univerze v Ljubljani (2026) ter se naslanja na uveljavljene mednarodne didaktične okvire oz. metode (npr. ABC Learning Design, enABLE in Learning design game metode).