O metodi

Metoda, ki začne pri učnem cilju - ne pri orodju

RE:ABCD je metoda za načrtovanje in prenovo učnega procesa v visokem šolstvu. Pedagogu pomaga, da učne cilje, aktivnosti, digitalno podporo, uporabo umetne inteligence, dokaze učenja in evalvacijo poveže v smiseln, izvedljiv in pregleden načrt.

Metoda ni namenjena izbiri aktivnosti zaradi aktivnosti samih. Njeno izhodišče je vprašanje, kaj naj študenti po učni izkušnji razumejo, znajo uporabiti, ustvariti, ovrednotiti ali prenesti v prakso.

Kaj metoda pomaga rešiti?

Pri prenovi visokošolskega poučevanja se pogosto pojavijo izzivi, ki niso povezani samo z izbiro orodij. RE:ABCD pomaga, da pedagoške odločitve postanejo bolj povezane, utemeljene in pregledne.

Cilji, aktivnosti in ocenjevanje niso vedno povezani

Učna aktivnost je lahko zanimiva, vendar ni nujno usklajena z učnim ciljem ali načinom preverjanja znanja. RE:ABCD pomaga preveriti, ali izbrana aktivnost res vodi do predvidenega učnega rezultata.

Tehnologija se pogosto izbere prehitro

Digitalna orodja in umetna inteligenca imajo vrednost takrat, ko podpirajo učenje, sodelovanje, povratno informacijo, dostopnost ali nove oblike dela. Metoda zato ne izhaja iz orodja, ampak iz pedagoške potrebe.

Prenove pogosto ostanejo nedokumentirane

Dobre pedagoške odločitve pogosto ostanejo nevidne. RE:ABCD spodbuja načrtovanje, spremljanje izvedbe in refleksijo, zato prenova postane nekaj, kar je mogoče izboljševati, deliti in prenašati v druge kontekste.

Od cilja do refleksije

RE:ABCD pedagoga vodi od vprašanja, kaj naj študent zna, razume ali zmore narediti, do izbire aktivnosti, določitve podpore z IKT in UI, opredelitve dokazov učenja ter refleksije o učinkih izvedbe.

  1. 1Učni cilj
  2. 2Aktivnosti
  3. 3IKT in UI
  4. 4Dokazi učenja
  5. 5Evalvacija

S tem metoda pomaga, da predmet ali učni sklop ne nastane kot zbirka nepovezanih aktivnosti, ampak kot smiselno zaporedje odločitev, ki podpirajo učenje študentov.

Iz česa je sestavljena metoda?

Načrt prenove

Pedagog opredeli kontekst predmeta, razvojno potrebo, učne cilje, izbrane aktivnosti, uporabo IKT in UI, načine vrednotenja, vprašanja vključevanja, etike in spremljanja učinkov.

Kartice aktivnosti

Kartice so delovni del metode. Vsaka kartica opisuje konkretno aktivnost, njen namen, potek, možne rezultate, kognitivno zahtevnost, uporabo IKT, morebitno uporabo UI in širše razvojne učinke.

Evalvacija izvedbe

Metoda vključuje spremljanje izvedbe, povratne informacije študentov in refleksijo pedagoga o tem, kaj je delovalo, kaj se je spremenilo in kako bi bilo mogoče načrt izboljšati.

Kako brati kartico RE:ABCD?

Vsaka kartica je zasnovana kot pomoč pri pedagoški odločitvi. Ne pove samo, katero aktivnost lahko izvedemo, ampak tudi, kaj aktivnost razvija, kako jo lahko podpremo z IKT ali UI in kakšni so možni rezultati učenja.

Sprednja stran kartice RE:ABCD z označenimi elementi

Sprednja stran kartice

Na sprednji strani so hitro vidni osnovni podatki: ime aktivnosti, kratek opis, učni tip, ravni miselnih procesov, možnosti uporabe IKT, ravni uporabe UI, povezave s cilji trajnostnega razvoja in povezava do podpornega gradiva.

  • ime in kratek opis aktivnosti
  • barva učnega tipa
  • ravni miselnih procesov
  • možna uporaba IKT
  • možna uporaba UI
  • možni cilji trajnostnega razvoja
  • QR-koda oziroma povezava do dodatnega gradiva

Zadnja stran kartice

Zadnja stran kartice omogoča bolj poglobljeno razumevanje aktivnosti. Vključuje osnovni potek, cilje aktivnosti, možne rezultate ter bolj konkretne usmeritve za uporabo IKT in UI.

  • potek izvedbe
  • cilji aktivnosti
  • možne oblike končnega rezultata
  • vloga IKT po posameznih ravneh
  • vloga UI po posameznih ravneh
  • številka aktivnosti za lažje sklicevanje
Zadnja stran kartice RE:ABCD z označenimi elementi

Šest učnih tipov

Učni tipi pomagajo opisati, kaj študenti v učnem procesu dejansko počnejo. Pri kakovostni prenovi se običajno prepleta več tipov aktivnosti.

Pridobivanje znanja

Študenti berejo, poslušajo, gledajo, opazujejo ali se strukturirano srečujejo z novo vsebino.

Raziskovanje

Študenti iščejo, primerjajo, analizirajo in vrednotijo vire, podatke, ideje ali primere.

Razprava

Študenti oblikujejo stališča, utemeljujejo trditve in se odzivajo na različne poglede.

Vaja

Študenti utrjujejo znanje, postopke in spretnosti ter napredujejo s pomočjo povratne informacije.

Sodelovanje

Študenti soustvarjajo, si razdelijo vloge, usklajujejo odločitve in oblikujejo skupne rezultate.

Ustvarjanje

Študenti znanje uporabijo v izdelku, rešitvi, predstavitvi, prototipu ali drugem avtentičnem rezultatu.

Okvirji za pedagoško odločanje

Kartice ne pomagajo samo izbrati aktivnosti. Pedagoga usmerjajo tudi pri presoji kognitivne zahtevnosti, smiselnosti uporabe IKT, pravil rabe UI in širših razvojnih učinkov aktivnosti.

Ravni miselnih procesov po Bloomovi taksonomiji Levels of thinking processes according to Bloom's taxonomy

Ravni miselnih procesov

Kartice pomagajo presoditi, katere ravni mišljenja aktivnost lahko spodbuja: od pomnjenja in razumevanja do uporabe, analize, vrednotenja in ustvarjanja.

Več informacij
SAMR okvir za razmislek o vlogi tehnologije pri učenju SAMR framework for reflecting on the role of technology in learning

Raba IKT

SAMR okvir pomaga razmisliti, ali tehnologija dejavnost zgolj nadomesti, jo izboljša, preoblikuje ali omogoči novo obliko učenja.

Več informacij
Lestvica uporabe umetne inteligence pri učnih aktivnostih

Prilagojeno po Perkins, Furze, Roe in MacVaugh (2024). The AI Assessment Scale. CC BY-NC-SA 4.0

Raba umetne inteligence

Ravni uporabe UI pomagajo določiti, kdaj je UI prepovedana, omejena, podporna ali vključena kot predmet kritične analize.

Več informacij

Cilji trajnostnega razvoja

CTR oznake so izhodišče za premislek, katere širše kompetence, vrednote ali odgovorne prakse aktivnost lahko razvija. Smiselne so takrat, ko so jasno povezane z učnim ciljem in dokazom učenja.

Več informacij

Kako poteka uporaba metode?

  1. 1

    Razumem kontekst

    Opredelim predmet, skupino študentov, izvedbeni format in posebnosti okolja.

  2. 2

    Določim razvojno potrebo

    Poimenujem, kaj želim izboljšati: razumevanje, sodelovanje, samostojnost, uporabo virov, kakovost izdelkov ali povratno informacijo.

  3. 3

    Opredelim učne cilje

    Določim, kaj naj študenti po prenovljenem sklopu znajo, razumejo ali zmorejo narediti.

  4. 4

    Izberem aktivnosti

    S pomočjo kartic izberem učne tipe in aktivnosti, ki najbolj ustrezajo ciljem.

  5. 5

    Določim rabo IKT in UI

    Premislim, kakšno vlogo imata tehnologija in umetna inteligenca ter katera pravila morajo biti jasna študentom.

  6. 6

    Spremljam in reflektiram izvedbo

    Po izvedbi zabeležim, kaj je delovalo, kaj se je spremenilo in kaj bi bilo smiselno izboljšati.

Kaj metoda ni?

RE:ABCD ni seznam digitalnih orodij. Ni obrazec, ki bi ga izpolnili zgolj zaradi dokumentiranja. Ni recept, ki sam po sebi zagotovi kakovostno prenovo predmeta.

Je razvojni okvir, ki pedagogu pomaga sprejemati bolj premišljene in povezane odločitve o poučevanju.

Začnite z enim učnim sklopom

Metoda je najbolj uporabna, ko jo preizkusite na konkretnem primeru. Za začetek izberite en predmet, en sklop ali eno aktivnost, ki bi jo želeli izboljšati.