Ravni miselnih procesov - revidirana Bloomova taksonomija
Revidirana Bloomova taksonomija je eden najpogosteje uporabljenih pedagoških modelov za načrtovanje učnih ciljev, učnih aktivnosti in preverjanja znanja. Kognitivne procese razvršča od nižjih do višjih ravni mišljenja - od pomnjenja, razumevanja in uporabljanja do analiziranja, vrednotenja in ustvarjanja. V metodi RE:ABCD pomaga pri načrtovanju učnih aktivnosti, ki študente postopoma vodijo od osnovnega razumevanja do aktivne uporabe, kritične presoje in ustvarjanja novih rešitev.
Revidirana Bloomova taksonomija je model, ki pomaga razumeti in načrtovati različne ravni miselnih procesov. Pedagogom omogoča premišljen izbor učnih ciljev, aktivnosti in načinov preverjanja znanja glede na zahtevnost mišljenja, ki ga želijo spodbuditi pri študentih.
Model predvideva postopno napredovanje od osnovnih ravni, kot so pomnjenje, razumevanje, uporabljanje, proti zahtevnejšim procesom, kot so analiziranje, vrednotenje in ustvarjanje. Pri tem višje ravni vključujejo in nadgrajujejo znanja ter spretnosti nižjih ravni.
Prvotno taksonomijo je leta 1956 razvil Benjamin Bloom s sodelavci, leta 2001 pa sta jo revidirala Lorin W. Anderson in David R. Krathwohl (2001). Ena pomembnejših sprememb revidirane različice je uporaba glagolov, ki poudarjajo aktivno vlogo študenta v učnem procesu.
V metodi RE:ABCD revidirana Bloomova taksonomija pomaga pri načrtovanju učnih ciljev, izbiri učnih aktivnosti in razmisleku o tem, katere ravni miselnih procesov razvijajo študenti. Pedagogu omogoča preverjanje, ali učni proces vključuje predvsem pomnjenje in razumevanje ali pa študente spodbuja tudi k uporabi znanja, analiziranju, vrednotenju in ustvarjanju.
Pri vsaki učni aktivnosti v metodi RE:ABCD je označeno, katera je najvišja raven miselnih procesov, ki jih aktivnost glede na opisano izvedbo spodbuja. To pedagogom pomaga pri hitrem prepoznavanju zahtevnosti mišljenja, ki ga posamezna aktivnost razvija, ter pri načrtovanju bolj uravnoteženega učnega procesa.
Z drugačno izvedbo aktivnosti, dodatnimi vprašanji, zahtevnejšo nalogo ali drugačnim končnim izdelkom lahko pedagog posamezno aktivnost prilagodi tako, da pri študentih spodbuja nižje ali višje ravni miselnih procesov.
remember
Najnižja raven vključuje priklic informacij iz spomina. Študent prepoznava, našteva, opisuje ali definira pojme, dejstva, definicije, kategorije, teorije.
understand
Na tej ravni študent razume pomen informacij in jih zna razložiti s svojimi besedami. Znanje zna interpretirati, povzeti ali primerjati.
apply
Študent uporablja pridobljeno znanje v konkretnih, zanj novih situacijah ali pri reševanju problemov. Gre za prenos teorije v prakso.
analyze
Na tej ravni študent razčleni oziroma razstavi informacijo ali sporočilo na posamezne sestavne dele, prepoznava odnose med njimi ter primerja različne elemente ali postopke.
evaluate
Študent kritično presoja informacije, ideje ali rešitve na podlagi določenih kriterijev. Oblikuje argumente, utemeljuje mnenja in ocenjuje kakovost rešitev.
create
Najvišja raven vključuje ustvarjanje novih idej, izdelkov ali rešitev. Študent povezuje različna znanja, načrtuje in oblikuje nove pristope.